Vlada Republike Slovenije je sprejela spremembo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, s katero se psilocibin iz I. prestavlja v II. skupino prepovedanih drog. Sprememba bo začela veljati 17. oktobra 2026. Medicinska uporaba psilocibina bo dovoljena izključno v okviru odobrenih kliničnih raziskav. V Zvezi NVO na področju drog in zasvojenosti spremembo pozdravljamo. Gre za pomemben premik k znanstveno utemeljeni ureditvi, za katerega smo si prizadevali več let.
Prispevek Zveze k prerazvrstitvi psilocibina
Pri prizadevanjih za prerazvrstitev psilocibina smo ob strokovnih in pristojnih institucijah sodelovali tudi v Zvezi. Na 23. seji Komisije Vlade RS za droge, 17. junija 2024, smo podali pobudo za prerazvrstitev določenih psihotropnih snovi iz I. v II. skupino prepovedanih drog, med njimi psilocibina in psilocina. Namen pobude je bil izboljšati pogoje za preverjanje njihovega terapevtskega potenciala in odpreti pot za morebitno medicinsko uporabo. Prerazvrstitev obeh snovi je v strokovnem dopisu podprla tudi Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana.
Na 27. seji Komisije, 2. junija 2026, smo ponovno opozorili na to vprašanje prerazvrstitve psilocibina. Kmalu zatem je Ministrstvo za zdravje v javno obravnavo posredovalo predlog, ki med drugim predvideva prerazvrstitev psilocibina iz I. v II. skupino prepovedanih drog. V Zvezi smo 22. julija podali komentar, v katerem smo podprli predlagano spremembo in predlagali primerljivo ureditev tudi za psilocin.
Zakaj je raziskovanje psilocibina pomembno?
Obstoječi načini zdravljenja ljudi s težjimi duševnimi motnjami niso dovolj učinkoviti, razvoj novih psihiatričnih zdravil pa je počasen. Posledično je pomembno raziskovati tudi snovi, kot je psilocibin, pri katerem dosedanje raziskave kažejo spodbudne rezultate pri depresiji, anksioznosti in nekaterih oblikah zasvojenosti (Andersen idr., 2021; Goodwin idr., 2023).
V komentarju smo poudarili, da razvrstitev psilocibina med snovi brez medicinske uporabe otežuje raziskovanje, s katerim bi lahko bolje razumeli njegove koristi in tveganja. Ustreznejša ureditev je zato pomembna predvsem za pridobivanje kakovostnih dokazov, na podlagi katerih bo mogoče odgovorno odločati o njegovi morebitni uporabi pri zdravljenju.
Takšno raziskovanje podpira tudi Evropska unija, ki s približno 6,5 milijona evrov iz programa Obzorje Evropa financira projekt PsyPal. Ta preučuje, ali lahko terapija s psilocibinom ublaži psihološko stisko ljudi v paliativni oskrbi.
Kaj sprememba omogoča?
Prerazvrstitev vzpostavlja ustreznejši pravni okvir, da se mednarodnemu raziskovanju psilocibina dejavneje pridružijo tudi slovenski raziskovalci in zdravstvene ustanove, ki bodo lahko prispevali k preverjanju varnosti, učinkovitosti in pogojev uporabe psilocibina.
Pomembno je izpostaviti, da posodobljena uredba proizvodnjo, promet in uporabo psilocibina v medicinske namene omejuje izrecno na “odobrena klinična preskušanja v skladu z Zakonom o zdravilih”. Sprememba zato ne pomeni splošne legalizacije psilocibina, njegove dostopnosti v redni zdravstveni obravnavi ali samodejnega začetka kliničnih raziskav.
Vprašanje psilocina in drugih psihoaktivnih snovi ostaja odprto
Psilocibin se po zaužitju v telesu pretvori v farmakološko aktivni psilocin. V javni obravnavi smo opozorili, da bi njuna različna pravna razvrstitev lahko povzročala nepotrebne administrativne in pravne zaplete pri raziskovanju. Na žalost naš predlog za primerljivo prerazvrstitev psilocina v sprejeti spremembi ni bil upoštevan.
Sprejeta sprememba prav tako ne posega v razvrstitev drugih psihedeličnih substanc, kot so LSD, DMT in MDMA. V Zvezi smo leta 2024 predlagali, da se klinično raziskovanje omogoči tudi zanje, saj študije teh snovi kažejo obetavne rezultate pri zdravljenju depresije, anksioznosti in posttravmatske stresne motnje (Mitchell & Anderson, 2024; Yao et al., 2024).
V Zvezi bomo spremljali izvajanje nove ureditve in nadaljevali prizadevanja za jasen pravni okvir, ki bo omogočal kakovostno, varno in etično klinično raziskovanje psilocibina in drugih psihoaktivnih snovi z možnim terapevtskim potencialom. Sprejeto spremembo razumemo kot pomemben korak k odgovornemu preverjanju terapevtskega potenciala psilocibina v Sloveniji.
