Predstavniki Zveze NVO na področju drog in zasvojenosti smo se 2. junija 2026 udeležili 27. seje Komisije Vlade RS za droge. Na seji smo predstavili predlog Dostopnejši nalokson kot nujen javnozdravstveni ukrep ob povečani uporabi opioidov med mladimi – opažanja s terena in predlogi ukrepov, odprli vprašanje prekvalifikacije psilocibina ter povprašali o statusu uradnega prevoda Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961.
Dostopnejši nalokson kot nujen javnozdravstveni ukrep
V imenu Zveze je Marko Verdenik predstavil predlog za širšo dostopnost naloksona, zdravila za hitro ukrepanje ob opioidnem predoziranju. Predlog temelji na opažanjih nevladnih organizacij s terena, ki v zadnjih letih zaznavajo povečano uporabo opioidov in več primerov predoziranj med mladimi in mladoletnimi, pri katerih je hitro ukrepanje ključnega pomena.
Nalokson je varno in učinkovito zdravilo, ki lahko ob opioidnem predoziranju začasno prekine učinke opioidov ter posamezniku omogoči preživetje do prihoda nujne medicinske pomoči. Gre za enega najbolj učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov, ki ga številne evropske države že zagotavljajo tudi preko nizkopražnih programov, terenskih služb in skupnostnih organizacij.
Opozorili smo, da trenutni sistem dostopa do naloksona v Sloveniji ne dosega vseh skupin z visokim tveganjem. Številni uporabniki, zlasti mladi in osebe, ki niso vključene v programe zdravljenja, do naloksona pogosto nimajo dostopa, čeprav predstavljajo eno najbolj ranljivih skupin.
Zato smo predlagali več ukrepov, med drugim:
- širšo opremljenost nevladnih organizacij z naloksonom,
- sistematična usposabljanja za prepoznavanje predoziranj in uporabo naloksona,
- vključevanje drugih služb, ki pogosto prve pridejo v stik s predoziranji,
- ter aktivacijo ukrepov iz Nacionalnega načrta pripravljenosti in ukrepanja ob pojavu sintetičnih opioidov.
Razprava je pokazala, da obstaja interes za nadaljnje iskanje rešitev na tem področju. Dosegli smo, da bo junija organizirano srečanje ključnih deležnikov, na katerem bodo obravnavani možni koraki za izboljšanje dostopnosti naloksona v Sloveniji. Zavzemali se bomo za to, da takšna meddeležniška srečanja postanejo stalna praksa tudi v prihodnje.
Napredek pri prekvalifikaciji psilocibina
Zveza že dlje časa zagovarja oblikovanje ustreznega pravnega okvira, ki bi slovenskim raziskovalnim in zdravstvenim ustanovam omogočal uporabo določenih psihotropnih snovi v skladu z najvišjimi strokovnimi in etičnimi standardi.
Na Komisiji smo zato ponovno odprli vprašanje izvajanja sklepa iz 23. seje Komisije glede začetka postopka prekvalifikacije nekaterih psihotropnih snovi iz 1. v 2. skupino prepovedanih drog. Med predlaganimi snovmi je tudi psilocibin, učinkovina v psihedeličnih gobah, za katero v zadnjih letih narašča zanimanje raziskovalne in medicinske stroke zaradi obetavnih rezultatov pri zdravljenju težjih duševnih motenj, zlasti depresiji, ki je odporna na standardne načine zdravljenja.
Področje raziskovanja psihedelikov se v zadnjih letih hitro razvija. Evropska unija financira več kliničnih raziskav, nekatere države pa že uvajajo strogo regulirane modele raziskovalne in omejene medicinske uporabe. Nemčija je leta 2025 odobrila prvi program sočutne uporabe psilocibina v EU za bolnike, pri katerih obstoječa zdravljenja niso bila uspešna, Češka pa je leta 2026 vzpostavila pravni okvir za terapevtsko uporabo psilocibina v specializiranih zdravstvenih ustanovah.
V Sloveniji trenutna ureditev predstavlja pomembno regulatorno oviro za razvoj tega področja, saj je psilocibin še vedno uvrščen v skupino snovi brez medicinske uporabe. Prekvalifikacija bi omogočila vzpostavitev ustreznejšega pravnega okvira za raziskovanje ter odprla možnost za prihodnjo medicinsko uporabo v primeru, da bodo nadaljnje raziskave potrdile njihovo varnost in učinkovitost. Slovenija bi s tem sledila naraščajočemu številu znanstvenih dokazov, ki kažejo terapevtski potencial psilocibina.
Po informacijah pristojnih institucij je bila ocena tveganja za psilocibin že pripravljena, Ministrstvo za zdravje pa v naslednjem koraku načrtuje tesnejše usklajevanje s strokovnjaki Psihiatrične klinike Ljubljana. Natančnih časovnic za spremembo zakonodaje nismo prejeli, po trenutnih ocenah pa bi se ob nemotenem poteku postopkov prve klinične študije lahko začele izvajati v letu 2027.
Status prevoda Enotne konvencije o mamilih
Komisiji smo zastavili tudi vprašanje glede statusa uradnega slovenskega prevoda Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961, ki predstavlja temeljni mednarodni dokument na področju nadzora nad drogami.
Vprašanje je posebej pomembno pri razpravah o konoplji, saj lahko nejasna ali nedosledna terminologija vodi v različne interpretacije obsega mednarodnih obveznosti države ter vpliva na oblikovanje zakonodaje in javnih politik. Uraden prevod bi prispeval k večji pravni varnosti, preglednosti in enotnemu razumevanju določb konvencije med državnimi institucijami, stroko in javnostjo.
Po prejetih informacijah je delovni prevod pripravljen. Sredi julija naj bi ga pregledala redakcijska skupina na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Po zaključku tega postopka pričakujemo nadaljnje informacije glede objave uradnega prevoda.
Nadaljujemo z zagovorništvom
V Zvezi bomo še naprej spremljali razvoj vseh treh področij, pri čemer ostaja širša dostopnost naloksona ena naših ključnih prioritet. Verjamemo, da lahko pravočasna dostopnost tega zdravila prepreči številna smrtna predoziranja in hude zdravstvene zaplete ter predstavlja pomemben, stroškovno učinkovit javnozdravstveni ukrep.
