Ministrstvo za zdravje je 9. julija 2026 v javno obravnavo podalo predlog sprememb Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ki med drugim predvideva prerazvrstitev psilocibina iz I. v II. skupino prepovedanih drog.
V Zvezi NVO na področju drog in zasvojenosti predlagano spremembo podpiramo. Gre za pomemben premik k sodobnejši in znanstveno utemeljeni ureditvi, ki bo olajšala izvajanje kliničnih raziskav ter omogočila sistematično preverjanje varnosti in terapevtskega potenciala psilocibina.
V okviru javne obravnave smo Ministrstvu za zdravje posredovali komentar, v katerem smo pojasnili razloge za podporo prerazvrstitvi psilocibina in opozorili, da bi bilo zaradi pravne in administrativne jasnosti smiselno razmisliti tudi o primerljivi prerazvrstitvi psilocina, ki je s psilocibinom neločljivo povezan z vidika njegovega farmakološkega delovanja.
Trenutna ureditev otežuje raziskovanje
Psilocibin je trenutno uvrščen v I. skupino prepovedanih drog, ki vključuje zelo nevarne snovi, ki se ne uporabljajo v medicini. Takšna razvrstitev vnaprej izključuje njegovo medicinsko uporabo in otežuje znanstvenoraziskovalno delo, čeprav rezultati dosedanjih raziskav kažejo spodbudne učinke pri obravnavi depresije, anksioznosti in nekaterih oblik zasvojenosti.
Zveza je prerazvrstitev psilocibina predlagala že leta 2024 na 23. seji Komisije Vlade RS za droge. Namen pobude je bil omogočiti pridobivanje kakovostnejših podatkov o njegovih koristih, tveganjih in pogojih varne uporabe ter odpreti pravno pot za morebitno uporabo pri bolnikih, pri katerih uveljavljeni načini zdravljenja niso učinkoviti.
Področje se hitro razvija tudi mednarodno. Več držav, med drugim Kanada, Avstralija, Nemčija in Češka, so v zadnjih letih uvedle različne oblike nadzorovanega dostopa do psilocibina, Evropska unija pa financira večje klinične raziskave, med drugim projekt PsyPal na področju paliativne oskrbe.
Smiselna bi bila tudi prerazvrstitev psilocina
Ob podpori predlogu smo opozorili tudi na vprašanje razvrstitve psilocina. Psilocibin se po zaužitju pretvori v farmakološko aktivni psilocin, zato sta snovi z vidika delovanja tesno povezani.
Njuna različna pravna razvrstitev bi lahko povzročala nepotrebne administrativne in pravne zaplete pri izvajanju kliničnih raziskav ter morebitni prihodnji medicinski uporabi. Zveza zato predlaga, da se pod primerljivimi pogoji v II. skupino uvrsti tudi psilocin.
