Pomen delovnega odnosa in obvladovanje čustvenih izzivov v pomagajočih poklicih (2025)
21. oktobra 2025 je v Ljubljani potekala 6. konferenca Zveze NVO na področju drog in zasvojenosti z naslovom Pomen delovnega odnosa in obvladovanje čustvenih izzivov v pomagajočih poklicih. Delovni odnos predstavlja temelj učinkovitih in uspešnih procesov podpore in pomoči. Predavatelji so v svojih predstavitvah predstavili praktične dileme, izzive in situacije, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.
Pomen osebnega delovnega odnosa in medosebnih vezi v procesih podpore in pomoči
Kako delovni odnosi, ki temeljijo na osebnem stiku, zavezništvu, zaupanju in spoštovanju, prispevajo k bolj uspešnim procesom podpore in pomoči? Ta tema vključuje razumevanje vloge, ki jo ima odnos v delovnem procesu in kako lahko kakovostna medosebna vez pripomore k soočenju s kompleksnimi izzivi posameznikov, ki potrebujejo podporo.
Razvoj strokovnih veščin v pomagajočih poklicih: Osebna in poklicna rast
Delo s posamezniki, ki potrebujejo podporo, spodbudi osebni in poklicni razvoj strokovnjakov. Pri tem se naučijo prepoznavati ranljivosti pri drugih in sebi ter obvladovati lastne čustvene odzive. Delovni odnos pogosto razkrije univerzalne teme, ki ponazarjajo, da so izzivi uporabnikov del širšega razpona človeških izkušenj.
Obvladovanje čustvenih izzivov v delovnem odnosu
Tema raziskuje, kako strokovnjaki prepoznavajo in obvladujejo čustvene izzive, ki nastanejo med interakcijami v procesu podpore in pomoči – na primer frustracije, odpor, jeza, občutek nemoči. Kako strokovnjaki ohranjajo strokovno držo, ki zajema soočanje z lastnimi zaznavami in čustvenimi odzivi, ki se pojavijo v delovnem odnosu. Te izkušnje vplivajo na kakovost pomoči in predstavljajo priložnost za osebni in poklicni razvoj.
20. obletnica delovanja Zveze NVO na področju drog in zasvojenosti
V letu 2025 obeležujemo dvajset let delovanja Zveze nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti. Zveza je bila ustanovljena z namenom krepitve povezovanja, sodelovanja in medsebojne podpore nevladnih organizacij, ki delujejo na tem zahtevnem in občutljivem področju. Obenem je njen cilj usklajeno delovanje pri oblikovanju in uresničevanju politik na področju drog in zasvojenosti.
Zveza je v teh dveh desetletjih postala prostor povezovanja, sodelovanja in skupnega glasu civilne družbe. Skupaj smo krepili vpliv na javne politike, izmenjevali znanje in izkušnje ter gradili mostove med organizacijami in ljudmi, ki jim pomagamo. Z združenimi močmi smo prispevali k večji kakovosti storitev, boljšemu razumevanju pojavov, povezanih z drogami in zasvojenostjo, ter predvsem – k bolj sočutni družbi.
Delo naših članic in njihovih zaposlenih je strokovno, kakovostno in predano. V svetu, ki je pogosto tog in ujet v okvire birokracije, nevladniki na našem področju izstopajo. So srčni, zavzeti in pogumni ljudje, ki vedno znova iščejo nove, neprehojene poti ter s svojo vztrajnostjo in ustvarjalnostjo kažejo, da je mogoče delati drugače – z več topline, razumevanja in človečnosti.
Včasih se zdi, da je naš vztrajni boj s sistemom in birokracijo skoraj nepremostljiv. Med tistimi, ki na tem področju delujejo že dlje časa, se včasih pojavi kanček cinizma in utrujenosti, a kljub temu ostajata prisotna odločnost in zaupanje v smisel našega dela. Prav ta vztrajnost in predanost mi vlivata upanje in potrjujeta, da je vredno nadaljevati – ker nam je mar.
Ta občutek se še okrepi, ko po letih in desetletjih truda končno pride do premikov. Odprtje varnih sob v Gorici in, kmalu, Ljubljani, vse večja prepoznavnost koncepta Najprej stanovanje, uspešna vzpostavitev Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi. Spodbudno je vključevanje zdravstvenih delavcev v delo NVO in vedno večje zavedanje o pomenu sodelovanja med različnimi akterji za uspešno soočanje z izzivi na tem kompleksnem področju.
Nevladne organizacije smo pogosto na prvih bojnih črtah – iz prve roke opazujemo trende, vsakodnevno se srečujemo s težkimi življenjskimi zgodbami in trpljenjem ljudi. Želimo se odzivati na potrebe, ki jih zaznavamo na terenu, a pogosto občutimo frustracijo, ker se sistem odziva prepočasi ali ne sprejema naših predlogov. Včasih je ta občutek upravičen, drugič pa predstavlja priložnost za razmislek o naši vlogi ter o tem, kako se vključujemo v javni diskurz in politične procese oblikovanja politik. Imamo znanje, izkušnje in dragocene vpoglede uporabnikov, ki bi morali imeti osrednjo vlogo pri načrtovanju in izvajanju javnih politik.
V teh prizadevanjih ima Zveza velik potencial za nadaljnji razvoj – tako pri krepitvi strokovnih kompetenc kot pri izgradnji učinkovitejših orodij za sodelovanje z odločevalci. Naš cilj mora biti, da glas stroke in uporabnikov postane sestavni del političnega dialoga, ne le odziv nanj. Le tako bomo lahko sooblikovali politike, ki temeljijo na realnih potrebah, izkušnjah s terena in spoštovanju človekovega dostojanstva..
Kot nas pogosto opomni Tomaž, je ključnega pomena dejavno sodelovanje v političnem prostoru, vzpostavljanje dialoga s političnimi strankami ter aktivno vključevanje v procese odločanja. Verjamem, da moramo nevladne organizacije – zlasti v okviru Zveze – okrepiti svojo prisotnost v oblikovanju politik na lokalni, državni in mednarodni ravni.
V zadnjih letih si prizadevamo urediti stabilno financiranje Zveze, ki bi omogočilo nadaljnji razvoj dejavnosti, krepitev sodelovanja med članicami in strukturirano vključitev v politične in javne procese.
Generacija pionirjev, ki je po osamosvojitvi postavila temelje našega področja, počasi predaja vodenje mlajšim generacijam. Mi, ki prevzemamo odgovornost, se moramo zavedati izzivov pred nami. Ne smemo dovoliti, da ugasne uporniški duh, ki se zoperstavlja sistemu, opozarja na njegove pomanjkljivosti in daje glas tistim, ki ga nimajo. Hkrati pa moramo razvijati znanje, orodja in izkušnje, da bomo znali sodelovati znotraj sistema in tako soustvarjati učinkovite javne politike.
To stalno iskanje ravnotežja bo od nas zahtevalo nenehno refleksijo, dialog in medsebojno usklajevanje. Želim si, da bo Zveza tudi v prihodnje odzivna, prožna in pripravljena podpreti svoje članice v njihovih prizadevanjih.
Ob koncu pa bi rad nagovoril še eno pomembno temo – skrb zase. Strast in predanost, ki ju občudujem pri naših sodelavcih, sta lahko dvorezen meč, če v svoji vnemi pozabimo nase – na lastne potrebe, ranljivost in omejitve. Izgorelost, depresija, težave v odnosih so pogosti spremljevalci našega dela, ne le v pomagajočih poklicih, temveč v družbi nasploh. Delo z ljudmi je zahtevno in odgovorno – zato bodimo tudi sami zgled v skrbi zase in za druge.
Namen današnje konference je opomniti, da smo strokovnjaki hkrati ljudje – s svojim znanjem, izkušnjami, a tudi omejitvami in ranljivostmi. Te niso znak šibkosti, temveč priložnost za povezovanje, razumevanje in spoštovanje. V odnosih z drugimi, tudi v poklicnem okolju, se učimo, rastemo in poglabljamo stik s sabo in z drugimi.
Hvala vsem, ki ste prispevali k razvoju in delovanju Zveze v teh dvajsetih letih. Vaše delo, vaš pogum in vaša človečnost so temelj, na katerem gradimo prihodnost naše Zveze..
Priznanje za življenjski prispevek na področju drog in zasvojenosti
Samo Novakovič (1963 – 2022)
Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti s podelitvijo priznanj za izjemne dosežke izraža spoštovanje do posameznikov, skupin ali organizacij, ki so s svojo, strokovnostjo, inovativnostjo in predanostjo pomembno prispevali k razvoju in izboljšanju praks na našem področju.
21.10.2025 smo podelili prvo podelili to priznanje. Priznanje za življenjski prispevek, ki ga prejme Samo Novakovič, za svoje prispevek na področju zmanjševanja škode. S svojo poklicno potjo, vrednotami in osebnim zgledom je močno zaznamoval delo na tem področju ter pustil neizbrisen pečat med sodelavci, uporabniki in strokovnjaki.
Žal mi je, da Sama ni več med nami, da bi lahko osebno prejel to priznanje. Njegovo delo še naprej živi v skupnosti, ki jo je soustvarjal, in med ljudmi, ki nas je s svojim pristopom in predanostjo zaznamoval.
Utemeljitev priznanja najdete na tej POVEZAVI.
Priznanje je v Samovem imenu prevzela njegova tesna sodelavka in prijateljica Monika Biba Buhančič.Utemeljitev priznanja sta pripravili dr. Ines Kvaternik in mag. Žanin Čopi, ki je priznanje tudi predstavila.
